O Kamnici

20.  stoletje – imenovano tudi stoletje vojn in nemirov je tako vplivalo tudi na Kamnico in življenje njenih krajanov. V obdobju kraljevine Jugoslavije (1918-1941) je Kamnica doživela svoj vrhunec v izletniškem turizmu. Ustanavljala so se razna društva, med katerimi velja izpostaviti pevsko društvo Kobanci (ustanovljeno 1934). Zelo veliko vlogo na kulturnem področju pa je imel tudi tedanji kamniški župnik Vinko Munda (župnik 1937-1973). Ukvarjal se je s preteklostjo kraja in župnije ter za seboj zapustil tipkopis o zgodovini Kamnice in njene župnije, ki ga hranijo v mariborskem nadškofijskem arhivu. Njegov naslednik Anton Dimec je zaslužen za obnovo cerkve sv. Martina, katere restavracija in obnova je trajala kar 20 let. Obnovo je končal župnik Stanko Sikošek leta 1993.

V obdobju socialistične Jugoslavije in industrijskega razcveta je prišlo do dokončne izgradnje hidroelektrarne Mariborski otok. To je v Kamnico pripeljalo veliko novih prebivalcev in priseljencev. Takšna načrtovana urbanizacija vasi ni prinesla nič dobrega. Staro vaško jedro je bilo popolnoma opustošeno, naselje pa se je začelo širiti na sever, proti Rošpohu. Kamnica je leta 1975 dobila novo, za tiste čase moderno Osnovno šolo z velikim zunanjim igriščem.[8]

[8]Damjan, Moja Kamnica, str. 25-27.

Vir slik: FB Skupina “Povezimo Kamnico”.

Avtor slik: Simon Hauptman